Ko sva se z možem vrnila z večernega sprehoda, se je B odločil, da bo malo kidal oz. "postrgal" zapadli sneg na skupnem dvorišču. To je dvorišče med nama in mojimi starši oz. sosedi kakor se kličeno drug druge.
Odločila sem se, da mu delam družbo.
Iz sosedove hiše, okna niso več nova, se je slišalo glasove gospodičnic, kajti mami je bila včeraj varuška vnukinjam.
Kar naenkrat pa mi je šinilo v glavi in stopila sem do okna in nakajkrat naredila:
HO HOO HOOO HOOOO in narahlo potrkala.
Dedi in babi sta jima takoj rekla:
Aha, Miklavž vaju je prišel gledat, čisto pridni bodita, da vam bo kaj prinesel.
Starejša gospodičnica (3,5 let) je bila radovedna in je odgrnila zaveso in začela klicati Miklavža, a on se ji ni pokazal.
Potem je na dvorišču zagledala B in ga poklica:
B a si vidu Mklavža?
B ji je rekel, da ne.
Ona pa: kje je pa Andleja?
Rekel ji je: Notri, kuha mi čaj.
Spet se je na sosednjem oknu oglasil Miklavž in zopet je bila radovedna.
Tokrat ji je B rekel, da ga je malce videl, a da je zunaj tema in da je odšel za hišo, verjetno tudi gori do deklice N.
Ona pa: A bo pršu nazaj?
B odgovori, da verjetno jo bo še kaj obiskal.
Ona pa: AHA in nastala je tišina.
Morali bi jo videti, kako velike oči je imela in mala usteca odprta na široko.
Babi je zagrnila zaveso in v dnevni sobi se je slišala razprava.
Prijetna in prisrčna :-))
Prijetna in prisrčna :-))
Ko je B čez kakšnih 15 minut vse skidal, je odšel v hišo, jaz pa še zadnič zaigrala Miklavža.
Tokrat je bila pri gospodičnici samo tišina.
Le kaj vse se ji je pletlo v glavici?!
Mislim, da je bilo tole "srečanje" z Miklavžem zelo pozitivno in da je imela veliko za povedati mamici, ko ju je prišla iskat,
kaj bo šele v ponedeljek, ko bodo v vrtcu razpravljali o Njem.
kaj bo šele v ponedeljek, ko bodo v vrtcu razpravljali o Njem.
Verjemite v Miklavža in mu nastavite žakeljček, če ste bili le malo pridni, bo tudi vam prinesel dobrote.
Pa še ena serija novoletnih čestitk, preproste in take na hitro.
Sedaj pa gre "Miklavž" peči piškote.
Kasneje jih lahko vidite v Brbončici.
V tej knjigici receptov; a ni lepa;
ki sem jo prejela od Sonje,
pa so zapisani domači recepti,
to so recepti od moje mami.
Med drugim tudi današnji :-))
Uh, letošnjega Miklavža si bosta gospodični zelo zapomnili. Tega si se dobro spomnila. Sigurno bosta zdaj do ponedeljka in še dalje zelo, zelo pridni :)
OdgovoriIzbrišiNjami, še malo in bo pri tebi prijetno dišalo.
Tole si pa dobro naredila!Nečakinji bosta dolgo premišljevali in govorili o tem. Nekaj podobnega se je zgodilo nama s sestro, ko sva bili še majhni in se spomnim še zdaj:):)
OdgovoriIzbrišiHa ha, to pa ti je res fantastično uspelo. Zdaj pa jo bo le s težavo kdo prepričal, da ni Miklavža. In odlično ste to timsko opravili :)))
OdgovoriIzbrišiSem pa zdaj še tvojo prejšnjo objavi brala in sem potem seveda čisto not padla med vse tiste Poljakinje in angele in vse ostalo. Res delajo nore stvari in prav zanima me, kakšen angelček bo nastal izpod tvojih rok. Na angelške sem tudi jaz čisto nora, jih zbiram že nekaj časa, sploh take bolj odbite, nevsakdanje.
Andreja to je čudovit vtis za vso življenje. Tudi sama sem nekaj podobnega zaigrala svoji nečakinji, ko je bila stara blizu treh let.
OdgovoriIzbrišiLP!
Hej punce hvala za te komentarje, res je bilo doživetje tudi zame, hi hi :-))
OdgovoriIzbrišiVladka mislim, da bo zelo podoben, ker sploh tisti od Aneline so mi carski in priznam, da v glavi nimam toliko idej kot ti :-))
Prav super se je brala tale resnična zgodbica. Verjamem da si je mala gospodišnica v živo predstavljala Miklavža kako hodi okoli. Prav prisrčni so naši otročki ko še tako verjamejo ☺
OdgovoriIzbriši